Katehetska situacija po vojni

V medvojnem času je bilo veliko duhovnikov s Štajerske in Gorenjske izgnanih in preseljenih na Hrvaško in v Srbijo, z Dolenjske pa jih je veliko pobegnilo čez mejo. Tako je med vojno otroke na prejem zakramentov pripravljalo tudi nekaj deklet (npr. »teta« Vida Detela, ki je po vojni postala redna katehistinja). Svojevrstno usodo so doživele tudi redovnice, katerim je država odvzela vse premoženje, šole, bolnišnice, vzgojne zavode. Svojega prvotnega poslanstva niso mogle opravljati, zato so na župnijah začele pomagati predvsem pri poučevanju verouka.

Ker niso imele ustrezne izobrazbe, so v mariborski škofiji posamezna dekleta osebno študirala teološke predmete in se pripravljala na izpite, da bi postale katehistinje v župniji. Izpite so opravljale pred komisijo, ki jo je vodil dr. Jožef Meško. Decembra 1956 je Angela Knaflič kot prva katehistinja dobila dekret, missio canonica, za poučevanje verouka. Pridružilo se ji je še nekaj drugih deklet. Ker so bile potrebe po izobrazbi vse večje, so najprej organizirali dopisni tečaj. Katehetski tečaj v obliki predavanj se je v Mariboru začel v šolskem letu 1969/70. Katehistinje so se začele med seboj povezovati tako, da so od leta 1964 letno organizirale duhovne vaje in izobraževalna srečanja.

V ljubljanski škofiji je živelo veliko redovnic. Nekatere od njih so po letu 1960 študirale celo teologijo, druge pa so opravile katehetski tečaj, nekatere tudi na Hrvaškem. V šolskem letu 1964/65 se je v Ljubljani začel redni dvoletni katehetski tečaj.

Prva dekleta iz koprske škofije so katehetski tečaj obiskovale v Ljubljani. Ker je tudi v tej škofiji bilo več kandidatov za tečaj, ga je v šolskem letu 1980/81 vodstvo organiziralo tudi v Kopru. Med redovnicami katehistinjami je bilo veliko sester uršulink, ki so bile po izobrazbi učiteljice in profesorice, saj so imele pred vojno svojo šolo.

Ustanovitev Skupnosti slovenskih katehistinj in katehistov

Katehistinje vseh treh takratnih škofij: ljubljanske, mariborske in koprske je začela povezovati s. Karmen Ocepek. Sad te koordinacije je bila ustanovitev Skupnosti slovenskih katehistinj in katehistov (SSKK), ki danes povezuje vse laiške in redovne katehistinje in katehiste v službi Cerkve na Slovenskem.

Vsaka škofija je imela svojo voditeljico, vse voditeljice s še eno članico pa so sestavljale odbor SSKK. Prva naloga odbora je bila priprava statuta, ki ga je 6. maja 1982 potrdil ljubljanski nadškof in metropolit dr. A. Šuštar. S potrditvijo Statuta SSKK je bila skupnost tudi formalno ustanovljena. S. Karmen Ocepek je bila imenovana za prvo voditeljico. To nalogo je opravljala 25 let. Z odborom je pripravila tudi Pravilnik za podelitev kanoničnega poslanstva, ki ga je 19. februarja 1996 prav tako potrdil nadškof dr. A. Šuštar. S. Karmen je bila srce, gonilna sila in povezovalka vseh laiških in redovnih katehistinj in katehistov v Sloveniji.

SSKK je bila povsem samostojna ustanova; do leta 2007 je spadala neposredno pod Slovensko škofovsko konferenco, nato pa se je vključila v Slovenski katehetski urad, saj katehistinje in katehisti spadajo med nosilce katehetske dejavnosti.

Izobraževanje katehistinj in katehistov

Katehistinje in katehisti so se v želji po sistematičnem izobraževanju v mariborski škofiji začeli zbirati leta 1964, v ljubljanski leta 1966, v koprski pa leta 1972. Kmalu se je pokazalo, da je za kakovostno izobraževanje potrebno združiti moči in izobraževanja pripravljati skupaj. Tako je bilo na pobudo predsednika Medškofijskega katehetskega sveta, g. Alberta Metlikovca, leta 1978 organizirano prvo študijsko posvetovanje katehistinj in katehistov v Mali Loki pri Domžalah. Kasneje se je preselilo v Stično, od leta 2011 pa poteka pri Svetem Duhu pri Škofji Loki. Vsako leto posvetovanje traja tri dni. Poleg izobraževanja katehistinjam in katehistom nudi spoznavanje različnih oblik in metod poučevanja, lepo oblikovano bogoslužje in kulturne večere. V posvetovanje je navadno vključen tudi občni zbor, na katerem škofijske skupnosti poročajo o svojem delovanju in načrtovanem delu.

Študijsko posvetovanje v Stični 1997

Do leta 2011 se je posvetovanje zaključilo z romanjem (sedaj je prestavljeno na zaključek katehetskega leta), ki je katehistinjam in katehistom ob spoznavanju romarskih krajev in srečevanju s pomembnimi zgodovinskimi osebnostmi ter osebnostmi sodobnega časa omogočalo druženje in spoznavanje.

 Katehistinje in katehisti na Višarjah 1998

Romanje v Št. Andraž v Labodski dolini 1997

Vsaka škofija pripravlja svoj izobraževalni program med veroučnim letom. Srečanja so mesečna ali približno štirikrat letno.

Poleg tega so vse katehistinje in katehisti vabljeni na katehetski simpozij, ki je organiziran na štirih krajih.

Duhovne vaje

Vsako leto SSKK organizira tudi duhovne vaje, ki katehistinje in katehiste med seboj tudi duhovno povezujejo.

 Duhovne vaje katehistinj v Nazarjah 1978

Revija Glasilo

V šolskem letu 1983/84 je SSKK začela izdajati interno publikacijo za katehistinje in katehiste Glasilo. V njej so objavljali strokovne članke, osnutke katehez in drugih slovesnosti, pa tudi obveščali o dogajanju tako na slovenski kot škofijski ravni. Izhajala je do konca leta 2002; skupaj je izšlo 49 številk. Delo urednice je opravljala s. Karmen Ocepek. Duhovniki, ki so revijo vsebinsko poznali in jo uporabljali pri pastoralnem delu, so predlagali, da jo preoblikujemo v katehetsko revijo ter ponudimo tudi duhovnikom in staršem. Njen izdajatelj je postal Slovenski katehetski urad. Prva številka revije z naslovom Naša kateheza je izšla v marcu leta 2003.

Pripravila: dr. Marija Sraka