2. srečanje: ODREŠENJSKA POVEZANOST

2. srečanje: ODREŠENJSKA POVEZANOST

Priprava kateheta:

Ljudje smo socialna bitja, želimo si interakcije z drugimi ljudmi, iščemo življenjskega sopotnika, a vse ljubezenske zgodbe niso le poezija, najrazličnejši življenjski izzivi in tudi vsakodnevno bivanje nas prej ali slej pripelje do kratkih stikov. Na tem srečanju bomo spregovorili o pomenu povezanosti v naših odnosih in kaj se zgodi, ko se le-ta prekine. Človeške odnose bomo prezrcalili tudi na odnos med človekom in podobo Boga Očeta.

Cilji:
Spoznavni: Spoznati temelje navezanosti v odnosu, po zgledu Božje ljubezni.

Doživljajski: Začutiti, kako navezanost živi v odnosih.

Dejavnostni: S partnerjem predebatirati svoje izkušnje, dogodke iz preteklosti.

Svetopisemski odlomki (oznanilo):

Jn 3,16, Iz 49,14-15, Ps 27,10

Katekizem katoliške Cerkve:

tč. 219, tč. 239, tč. 458

Metoda dela:
– pogovor,
– delo v paru,
– frontalna metoda.

Pripomočki:
– You Tube, svetovni splet,
– projekcija in platno,
– list z natisnjenimi izbranimi odlomki Svetega pisma.

Ureditev prostora:

Če je mogoče, katehet prostor pripravi tako, da so stoli za udeležence razporejeni v krogu, ravno tako naj bo pripravljeno tudi vse za projekcijo.

Predviden čas srečaja: 60–90 min.

POTEK SREČANJA

Uvodna molitev

O ljubezni

Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite,
čeprav je njena pot strma in težka.
In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite,
čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti.
In kadar vam govori, ji verjemite,
četudi vam njen glas pretresa sanje,
kot vam sever pustoši vetrove.
Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi
križati. Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.
Tako kot se vzpne do vaših višin in vam boža
najtanjše veje, ki trepečejo v soncu,
bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla
tam, kjer se oklepajo zemlje.
Kakor žitne snope vas zbira k sebi.
Omlati vas, da bi vas razgalila.
Preseja vas, da bi vas rešila plev.
Melje vas do čiste beline.
Zgneta vas, dokler ne postanete voljni.
Nato vas izroči svojemu ognju, da bi mogli
postati sveti kruh za božjo gostijo.
Vse to vam stori ljubezen, da bi spoznali
skrivnosti svojega srca in v tem spoznanju
postali delček srca življenja.
Toda če v svojem strahu iščete zgolj miru in užitka v ljubezni,
je bolje za vas, da si zakrijete svojo goloto
in odidete z mlatišča ljubezni
v svet brez letnih časov, kjer se boste smejali,
a ne iz srca, in jokali, a ne izjokali vseh solz.
Ljubezen daje samó sebe in jemlje samó sebe.
Ljubezen ne jemlje v posest in noče postati posest.
Zakaj ljubezen zadostuje ljubezni.
Kadar ljubite, ne smete reči “Bog je v mojem
srcu”, temveč raje “Sem v srcu Boga.”
In ne domišljajte si, da morete usmerjati tok
ljubezni, kajti ljubezen bo, če se ji le zdite vredni,
usmerjala vaša pota.
Ljubezen ima le to željo, da izpolni samo sebe.
Toda če ljubite, a ste polni želja,
naj bodo vaše želje take:
Stopiti se in postati žuboreč potok, ki poje svojo pesem v noč.
Spoznavati bolest prevelike nežnosti.
Raniti se s svojim lastnim razumevanjem ljubezni
in krvaveti voljno in radostno.
Prebuditi se ob zori z lahkim srcem in se zahvaliti
za nov dan ljubezni.
Umiriti se ob opoldanskem počitku in razmišljati o zanosu ljubezni.
Vračati se na večer s hvaležnostjo domov
in zaspati s hvalnico na ustnicah
in z molitvijo za ljubljenega v srcu.
(Kahlil Gibran)

Vstopno mesto

Katehet pozdravi prisotne in jim pove, da bo na tem srečanju beseda tekla o pomenu navezanosti v naših življenjih.
Pove, da znanost ugotavlja, da navezanost iščemo od zibelke do groba, saj je to, da smo si z nekom blizu naša glavna strategija preživetja. Tekom opazovanja oblikovanja vezi v odraščanju in v romantični ljubezni so zaznali ponavljajoče se vzorce. Poznamo 5 korakov v tem procesu: Za nas je značilno seganje po povezanosti, a če ne dobimo odziva, protestiramo in pritiskamo, se obrnemo proč in se zapremo, da se zavarujemo pred zavrnitvijo, nato pa se zlomimo, a najdemo način, da se vrnemo in ponovno povežemo, saj za ljubezen naredimo vse kar lahko, le da dobimo odziv ljubljene osebe.

Katehet povabi prisotne, da si skupaj ogledajo kratek filmček o tem, kako iščemo povezavo z ljubljeno osebo, ne glede na starost: “Love Sense: from Infant to Adult”
https://www.youtube.com/watch?v=OyCHT9AbD_Y&t=115s (minutaža: od 1.57 do 8. 50)

Po ogledu katehet vpraša po vtisih o ogledanem, da možnost pogovora.

Na koncu povzame, da vsako vez med nami doletijo trenutki boleče nepovezanosti, a vedno obstaja pot ven. Na posnetku je bila ključna moževa uglasitev na ženino trenutno stisko in odziv na čustvenem področju, da se odpre in je zanjo prisoten, podoben odziv smo videli pri dojenčku. Ta stik pomiri njen živčni sistem in zato se lahko o čemerkoli pogovarjata drugače.
Danes vemo, da je vsa drama v romantični navezanosti le odrasla verzija vezi med otrokom in staršem. Naši odzivi na čustvenem nivoju so tisti, ki so pomembni v teh trenutkih nepovezanosti.

Oznanilo

V Svetem pismu lahko opazujemo držo Boga Očeta, ki neprestano išče stik in odnos s človekom. Celo tako močno, da gre preko ran in krvi na križ, si pusti prebosti srce, da pokaže človeku, kako močno ga ima rad. Kot lahko beremo pri Janezu: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16)
Opazujemo lahko to odrešenjsko ljubezen. Četudi človek do konca ne verjame, da ga ima lahko nekdo tako močno rad, da je toliko vreden, Bog Oče vseeno neprestano išče stik z njim, kar počnemo le, če imamo nekoga res radi.
»Zares, moj oče in moja mati sta me zapustila, GOSPOD pa me sprejema.« (Ps 27,10)
V vsakem otroku je navzočnost Božjega. Bog ravno tako pride na svet v podobi nebogljenega otroka, ki je popolnoma odvisen od odraslega – odrasel lahko z njim počne karkoli, otrok ne bo protestiral, odraslemu je zaupan na milost in nemilost, lahko ga zapusti, zavrže, lahko ga posvoji, lahko zanj ljubeče skrbi, če ga želi začutiti in sprejeti v tem kar je. In Bog želi z nami oblikovati takšen najgloblji odnos, kjer je na eni strani neskončna ljubezen, neprestano iskanje stika in želja po tem, da bi človek verjel in se prepustil.
»Hči sionska pa pravi: »Zapustil me je GOSPOD, Gospod je name pozabil.« Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim.« (Iz 49,14-15)

Tudi v odraslem še vedno prebiva otrok, tisto Božje v nas in res najglobljo vez tudi med možem in ženo je moč splesti le, če si dovolita najti stik z otrokom v drugemu. V ženi se tako skriva tista mala deklica, ki kot Božja ljubezen išče tisti pravi, čisti stik s svojim možem. In ravno tako v možu živi povezanosti iščoč deček.

Katehet zaključi, da je stik, tako Božji kot tudi medosebni tisti, ki človeka varuje v življenju. Raziskave kažejo, da nas pozitivne in ljubeče povezave z drugimi varujejo pred stresom in nam pomagajo pri spopadanju z življenjskimi izzivi in travmami. Raziskava Jima Coana iz leta 2006 je pokazala, da že samo držanje za roko močno vpliva na nas, saj pomiri živčne nevrone v možganih. Ob merjenju nevrološke aktivnosti ob električnih šokih so ugotovili, da so se ženske najbolj pomirile in so poročale, da so tresljaji manj boleči, ko jih je za roko držal njihov partner, ugotovili pa so tudi, da so bile bolj pomirjene tudi, ko jih je za roko držal tujec, v primerjavi z meritvijo, ko so bile same. Tresljaji so bili ves čas enako močni.

Katehet poudari, kako pomembni so odnosi in naša medsebojna povezanost, v stiski vsakdo išče odnos, roko nekoga, četudi je to tujec, a najbolj nas pomiri roka tistega, ki nam je najbližji. Bog Oče pa je tisti, ki nam daje zgled v iskanju te povezanosti, pot do nas išče za vsako ceno, četudi mora za to na križ.

Katehet udeležence vpraša, kako oni čutijo to iskanje povezanosti, v odnosu do Boga in do sozakonca. Na voljo imajo 3 minute, da se pogovorijo v paru, sledi podelitev skupini, kolikor kdo zmore.

Zaključek

Ob koncu katehet strne in povzame podeljene misli, sledi molitev:

Odpleši me k lepoti
z gorečo violino.
Odpleši me skozi strah,
Skrij v varno me tišino.
Dvigni me kot oljčno vejo,
Nesi me, golob, domov,
Odpleši me pod ljubezni krov.
(Leonard Cohen).

Vprašanja za (katehetovo) refleksijo:
1. Kakšna so bila moja pričakovanja pred srečanjem?
2. Kaj mi je uspelo?
3. Kje vidim pomanjkljivosti?
4. Na kaj moram biti pozoren ob pripravi naslednjega srečanja za to skupino?
5. Na kaj moram biti pozoren ob pripravi naslednjega srečanja z obravnavano vsebin?

Viri:
Sue, Johnson. 2017. Močno me objemi. Brežice: Primus.
Silvano, Fausti. 2012. Skupnost bere Janezov evangelij. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba.
Intervju z mag. Matejo Kraševec, ustni pogovor, izveden za namene projekta RCR (12. 7. 2017).
Love Sense: from Infant to Adult, You Tube.
https://www.youtube.com/watch?v=OyCHT9AbD_Y&t=115s (od 1.57 do 8.50) (dostopno 12. 9. 2017).